Zakaj sem ustanovil versko skupnost

Ker brez slovenskega jezika ne bi bilo slovenske države, se mi zdinedržavotvorno obdavčit izdelke, ki ta jezik širijo. Še posebej zato, ker gre za izdelke, ki se razen izjemoma ne morejo prodajat zunaj slovenske države in so torej na širšem tržišču v neenakopravnem položaju z izdelki, katerih uporabnost ni omejena s slovenskim jezikovnim prostorom. Ta pa je tako majhen, da so ti izdelki že zaradi svojih nizkih naklad dražji od tistih, ki širijo že brez tega bolj razširjene jezike. Ker se pogosto omenja, da zaradi evropske zakonodaje ničta stopnja DDV pri nas ni mogoča, hkrati pa v isti Evropski uniji Veliki Britanci svojih knjig ne obdavčujejo, je treba v prizadevanju malih Slovencev najprej premagati prepričanje, da je ničta stopnja nemogoča. Verjamem, da je to mogoče doseči tudi s pravnimi argumenti. Vendar bo slovenska država v kratkem polnoletna, pa tega ni storil še nihče. Zato nam očitno ne ostane drugega kot vera, ki je, kot vemo, premaknila že marsikaj.

Ker se za isto ali podobno stvar zavzema tudi naša sedanja ministrica za kulturo, naj povem, da ne gre niti za tekmovanje z njo niti za slepo podporo njeni politiki. Gre zgolj za slepo vero v to, da je temelj slovenske države slovenski jezik in da je država prva, ki se mora vesti državotvorno in prenehati z najedanjem lastnih temeljev.

Razlog za ustanovitev te verske skupnosti pa je tudi ta, da bo Rozinteater* po svojih prvih petih predstavah, ki se vse po vrsti ukvarjajo z nacionalno tematiko, ob polnoletnosti slovenske države prenehal z nacionalnimi vsebinami in z geslom »Nazaj k naravi!« v Darwinovem letu korenito spremenil svojo smer. Ker pa mi za slovenski narod in njegov jezik še zmeraj ni vseeno, bom skrb za ta jezik prenesel z gledališke na versko dejavnost. Narodna zavest tako ali tako bolj kot na področje umetnosti sodi na področje vere. Umetnost narodni zavesti lahko asistira, za njeno vzpostavitev in ohranitev pa je kljub jezikovnim, zemljepisnim ali zgodovinskim dejstvom, na katerih narodne zavesti temeljijo, vendarle najbolj pomembna vera v pripadnost določeni skupnosti. Kako zelo to vero potrebuje nacionalna politika, mene, ki se s tem ukvarjam izključno zaradi jezika, ne zanima.
 

18. junija 2009 zjutraj, ko je naša verska skupnost imela 125 vernikov in 5 podpornikov

Andrej Rozman Roza