Prvo odmaševanje

Če bi ne blo več tega jezika,
tukej bi bla le ena razlika.
Še zmer bi ble gore, še zmer bi ble reke,
še zmer bi blo morje, bukve in smreke.
Bla bi neumnost, ble bi zamere,
verniki in nasprotniki vere.
Bli bi sadisti in mazohisti,
nacionalisti in racionalisti.
Bli bi pohlepni in dobri ljudje,
prepovedi in vse tist, kar se ne sme.
Bla bi narava, bla bi kultura,
Sava in Drava, Soča in Mura. 
Dežela se ne bi skor nč spremenila,
bla bi poznanstva in dvojna merila.
Če bi ne blo več tega jezika,
bla bi le ena gotova razlika.
Še zmer bi imel vse mogoče težave,
zagotov pa ne imel bi slovenske države.

Ta pa je, ker je nastala, 
da bi nas manj kot prejšnja stala
in da bi dokončan bil boj
za naš narodni obstoj.
A namen še ne pomaga
in je država še bolj draga,
ker je v službi kapitala
skupno dobro razprodala
in tisoče pahnila v bedo
in obdavčila besedo.

In zdej ko nismo nova Švica
in je že ukradena potica
in neusmiljeno pritiska 
množična socialna stiska,
 jezik malokoga briga,
saj če je kruh obdavčen, naj bo pa še knjiga.

A Slovenk in Slovencev brez slovenčine ni
In če se ona ne širi in ne bogati,
bolj ozki in ubogi z njo vred smo tud mi.

In ker zarad mejhnih naklad
je dragi jezik še bolj drag
in drugim težje konkurira,
je potrebna naša vera.

Verjamem, da je v Sloveniji možna ničta stopnja davka na dodano vrednost za vse proizvode, ki širijo temelj slovenske države, slovenski jezik. Tako bodi.